Različne možnosti zdravljenja
Različne možnosti zdravljenja
Zdravila
Učinkovitost:
Na zdravljenje s tako imenovanimi zaviralci protonske črpalke se odzove le manjši del bolnikov z eozinofilnim ezofagitisom. Ta zdravila zavirajo nastajanje želodčne kisline in so odobrena za zdravljenje zgage in želodčnih razjed (ulkusov), niso pa odobrena za zdravljenje eozinofilnega ezofagitisa. Delovanje pri bolnikih z eozinofilnim ezofagitisom verjetno ne temelji na zaviranju sproščanja želodčne kisline, ampak gre za učinek na imunsko funkcijo stene požiralnika.
Jemanje zdravila:
Pri zdravljenju bolnikov z eozinofilnim ezofagitisom z zaviralci protonske črpalke uporabljamo standardne terapevtske odmerke teh zdravil.
Neželeni učinki:
Zaviralci protonske črpalke veljajo za razmeroma varna zdravila. Med najpogostejšimi neželenimi učinki so glavobol, bolečine v trebuhu, zaprtje, driska, nabiranje plinov v črevesu (vetrovi), občutek slabosti in bruhanje ter polipi fundusnih žlez (benigni).
Trajanje zdravljenja:
Zaviralce protonske črpalke bolnik običajno jemlje 6 do 8 tednov, o trajanju zdravljenja v vašem primeru pa se morate dogovoriti s svojim zdravnikom. Če pri bolniku ne pride do izboljšanja, je treba razmisliti o drugih strategijah zdravljenja, kot sta lokalno zdravljenje s kotikosteroidnim zdravilom ali dieta.
Učinkovitost:
Lokalno delujoči kortikosteroidi (npr. budezonid) delujejo neposredno na sluznico požiralnika in pri tem zavirajo več stopenj vnetnega procesa. Poleg tega se v telesu hitro inaktivira (kar se zgodi v sluznici in v jetrih, do katerih prispe po krvnem obtoku), zato ga bolniki zelo dobro prenašajo.
Jemanje zdravila:
Eozinofilni ezofagitis so prej pogosto zdravili s pršili, ki jih sicer uporabljamo za zdravljenje astme in vsebujejo budezonid ali podobne učinkovine, bolniki pa so ta zdravila pogoltnili namesto vdihnili. Vendar so ta zdravila razvita za zdravljenje dihal in zato niso najbolj primerna za oblaganje požiralnika. Iz tega razloga so za zdravljenje eozinofilnega ezofagitisa razvili orodisperzibilne tablete, ki omogočijo, da učinkovina ustrezno obloži prav požiralnik.
Neželeni učinki:
Ta zdravila povečujejo tveganje za blažje glivične okužbe (okužbo s kandido) v ustni votlini ali požiralniku. Glivične okužbe je razmeroma preprosto zdraviti s protiglivičnimi pastilami, ki jih bolnik jemlje par dni brez potrebe po prekinitvi zdravljenja s kortikosteroidi.
Trajanje zdravljenja:
Budezonid običajno dajemo bolniku 6 tednov. Zdravljenje je mogoče podaljšati na 12 tednov pri bolnikih, pri katerih v 6 tednih ne pride do zadostnega odziva.
